Logo
ISKALNIK PO STRANI
  1. Dom
  2. >
  3. Hitre polnilnice
  4. >
  5. Pogosta vprašanja in odgovori
  6. >
  7. Splošno

Kako pridobim vašo kartico za polnjenje električnih vozil?

Predplačniško kartico elektromobilnosti lahko kupite na prodajnih mestih Petrol in OMV, kjer so postavljene hitre polnilnice SODO za električna vozila. Omenjena prodajna mesta se nahajajo na avtocestnem križu Republike Slovenije, izjema sta le prodajni mesti  BS Maribor AC Vzhod in BS Maribor AC Zahod, kjer nakup omenjene kartice ni mogoč.

Cena predplačniške kartice znaša 10 €. Ta vrednost je ob nakupu že naložena na kartici in jo lahko začnete koristiti takoj. Ko le to izpraznite, jo lahko kadar koli ponovno napolnite na prodajnih mestih Petrol v znesku poljubne vrednosti.

Kako ocenjujete trenutno stanje na področju električnih avtomobilov v Sloveniji? Kje smo v primerjavi s tujino? Koliko ponudnikov električnih avtomobilov imamo? Katere?

Trenutno stanje na področju električnih vozil v Sloveniji ocenjujemo kot stanje, oziroma trenutek dokončnega preboja. Še nedolgo tega si ni bilo mogoče zamisliti oglaševalskih kampanj vodilnih ponudnikov avtomobilov v Sloveniji z izpostavljanjem električne mobilnosti. To je najbolj neposreden in otipljiv dokaz stanja duha, ki smo mu priča danes pri nas. Za nekaterimi državami zaostajamo, nekatere močno prehitevamo.

V Sloveniji so med globalnimi ponudniki električnih vozil z organizirano, izšolano in opremljeno prodajno servisno mrežo za prodajo in servisiranje električnih vozil, z dolgoročnimi prodajnimi načrti trenutno prisotni Renault-Nissan, BMW in Volkswagen. V manjši meri so prisotni tudi drugi proizvajalci električnih avtomobilov, med njimi Tesla Motors, Tazzari To so tudi blagovne znamke širših industrijskih skupin, ki najbolje sodelujejo s slovensko (in evropsko) dobaviteljsko verigo. Zato elektro mobilnost že ob letošnjem zagonu množičnosti udejanja širše makroekonomske koristi. Nekatere blagovne znamke so prisotne na trgu pasivno, zaznati pa je tudi delovanje ponudnikov poslovnega najema avtomobilov in izposoje vozil, ki v svojo ponudbo vključujejo električna vozila. Slovenski trg del širšega evropskega in globalnega trga, kar pomeni, da posamezniki lahko tudi v tujini kupijo električni avtomobil, ki ga ni v redni ponudbi proizvajalca v Sloveniji. Na primer avtomobili blagovnih znamk kot sta Nissan in Tesla.

Poleg tega je električnim avtomobilom nasproti stopila tudi država Slovenija, ki pod okriljem Eko sklada nudi nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila. Tukaj lahko gre za nakup novega vozila, predelavo vozila ali nakup predelanega določene kategorije ali za nakup novega priključnega hibridnega vozila (plug-in) ali novega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender).

Poleg tega pričakujemo, da se bo država Slovenija odločila slediti zgledu nekaterih evropskih držav in spodbujala nakup okolju prijaznih električnih vozil z ustreznimi davčnimi olajšavami/spodbudami.

Koliko polnilnic za električna vozila je v Sloveniji?

V Sloveniji je okoli 110 javnih polnilnic, ki so pretežno opremljene z 2 dvema vtičnicama in omogočajo hkratno polnjenje dveh vozil. Če k temu prištejemo še polnilnice za električna vozila v zasebni lasti podjetij, je ocena, da je v Sloveniji trenutno okoli 300 polnilnic.

Koliko časa traja v povprečju polnjenje baterije za električna vozila?

Dolžina polnjenja je odvisna od več dejavnikov, predvsem od polnilne moči in trenutne stopnje izpraznjenosti baterije. Na najhitrejših postajah, ki omogočajo polnjenje z enosmernim (DC) tokom, je prazna baterija povprečnega električnega vozila do stopnje polnitve 80 % napolnjena v manj kot pol ure. S hitrim (trifaznim AC) polnjenjem se baterija napolni v nekaj urah, počasno (enofazno AC) polnjenje pa lahko traja tudi do 8 ur, zato je najbolj priporočljiva za domačo uporabo še posebej v nočnem času, če ima uporabnik dvotarifno merjenje, ali med delovnim časom na delovnem mestu. Praksa je pokazala, da vozniki večinoma polnijo vozila, kadarkoli lahko to enostavno storijo, in ne le takrat, ko se baterija v celoti izprazni - v tem primeru njihovim potrebam zadostijo že precej krajša polnjenja od navedenih.

Koliko električnih vozil je v Sloveniji?

Konec 2015 je bilo po statističnih podatkih registriranih 288 električnih vozil, vključno s plug-in hibridnimi vozili in gospodarskimi vozili je električnih vozil okoli 600.

Kakšne vrste oz. tipe polnilnic imamo ?

V Sloveniji imamo polnilnice, ki omogočajo polnjenje z enosmernim (DC), polnjenje s hitrim trifaznim AC polnjenjem, enofazno AC polnjenje.

Kolikšni so stroški polnilnice, do kdaj bo še možno polniti zastonj?

Polnilnica z močjo 22 kilovatov z dvema priključkoma stane okrog štiri tisoč evrov, hitre polnilnice za električna vozila pa so seveda dražje. Cenovni razpon hitrih polnilnic v Evropi je med 25 in 40 tisoč EUR.

 Cenik storitve polnjenja 

Kako je z razvojem električnih vozil, kdaj bodo imeli domet, primerljiv vozilom z notranjim izgorevanjem?

Odvisno od povpraševanja in posledičnega zagona masovne proizvodnje.

Kaj naj pomeni izraz "hitra" polnilnica, kajti še vedno traja dolgo časa, da se vozilo napolni?

Prazne baterije električnih avtomobilov s kapaciteto od 18 do 24 kWh se vsaj do 80 odstotne kapacitete napolnijo v dobre pol ure. Električne avtomobile lahko polnimo po vseh znanih standardih za hitro polnjenje DCA-CHAdeMO, DCC-CCS/Combo in AC.

DC polnjenje je mogoče do največje moči 50 kW, AC pa do največje moči 43 kW.

Kakšne so spodbude za nakup električnega vozila v Sloveniji?

Država preko Eko sklada spodbuja elektromobilnost vse od leta 2011: 

Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila

Koliko km v povprečju lahko prevoziš z električnim vozilom, brez dodatnega polnjenja?

Vozilo samo z električnim pogonom in akumulatorji, ki jih polnimo iz električnega omrežja, je primeren za krajše, predvsem mestne vožnje razdalje od 70 in do 250 kilometrov. Nekatera vozila (kot je Tesla) lahko prevozijo tudi do 400 km.

V Sloveniji je, po najnovejši raziskave družbe SODO, pri službenih poteh najpogosteje zaznati razdalje med 51 in 150 km, kar 83 %!, Delež med 25 in 150 km pa znaša 2/3 vseh službenih poti.

Katera električna vozila so na voljo za nakup v Sloveniji?

V Sloveniji so med globalnimi ponudniki električnih vozil z organizirano, izšolano in opremljeno prodajno servisno mrežo za prodajo in servisiranje električnih vozil, z dolgoročnimi prodajnimi načrti trenutno prisotni Renault-Nissan, BMW in Volkswagen.

Kakšna je povprečna cena novega električnega vozila v Sloveniji?

Povprečna cena novega električnega vozila v Sloveniji znaša 30.000 EUR.

V Sloveniji: BMW i3 pri nas stane 36.550 evrov, različica s podaljševalnikom dosega pa je za 4650 evrov dražja. V cenah niso vštete subvencije za nakup električnega avtomobila.
Renault pri nas prodaja tri svoje električne avtomobile; štirikolesnega dvosedežnega twizyja, petvratnega zoe in večnamenskega električnega kangooja Z.E. Pri Renaultu ponujajo dve različici twizyja; twizy 45 spada med lahke štirikolesnike, saj ima motor z močjo 4 kW, doseže pa največjo hitrost 45 km/h. Za twizy 45 je treba odšteti 6490 evrov, za močnejši twizy 80 pa najmanj 7990 evrov. Zoe je na voljo s tremi paketi opreme – osnovnim life in bolje opremljenima intens in zen. Za osnovno različico je treba pri nas odšteti 20.490 evrov, za bolje opremljeni različici pa 21.990 evrov – brez morebitne subvencije za nakup električnega vozila. Za kangooja Z.E. je treba odšteti od 15.050 do 17.350 evrov brez upoštevanega DDV, z davkom pa je njegova cena od 18.361 do 21.167 evrov. Tudi te cene so brez upoštevanih subvencij. Volkswagen slovenskim kupcem ponuja dva avtomobila; električnega upa z oznako e-up! in električnega golfa z oznako e-golf. Volkswagen E-up stane 25.030 evrov. E-golf pa 37.258 evrov. BMW, Renault in Volkswagen niso edine znamke, ki izdelujejo in prodajajo električne avtomobile, so pa edine, ki svoje električne avtomobile uradno prodajajo pri nas. Morda lahko k njim štejemo še ljubljanski Autocommerce, ki pri nas zastopa in prodaja avtomobile znamke Smart - električnega dvosedežnega smarta fortwo electric drive. Za električnega smarta je treba odšteti 24.227 evrov, kabrioletska različica pa je še za 3.200 evrov dražja. (Vir:Motorevija.si)

Kako država spodbuja razvoj električne mobilnosti v Sloveniji?

Eden od vidnejših ukrepov je vsekakor subvencija za nakup električnega vozila, ki ga vse od leta 2011 podeljuje Eko sklad RS. Država pospešeno ureja podporno okolje za razmah množičnosti električne mobilnosti, saj trenutno v okviru projekt CEGC poteka izgradnja slovenskega kraka mednarodnega omrežja hitrih polnilnic za električne vozila. O tem priča tudi ustanovitev medresorske delovne skupine za pripravo strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi, ki bo med ostalim morala vsebovati tudi cilje v zvezi z razvojem električne mobilnosti. Dialog, ki smo ga vzpostavili s Sekcijo trajnostna mobilnost CER v začetku septembra letos, pa je le še dodaten dokaz o proaktivnem delovanju na področju električne mobilnosti in sodelovanja z vsemi, ki v Sloveniji poganjajo razvoj množičnosti elektro mobilnosti. Poleg tega je električnim avtomobilom stopila nasproti država Slovenija tako, da je pod okriljem Eko sklada ponudila nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila. Tukaj lahko gre za nakup novega vozila, predelavo vozila ali nakup predelanega določene kategorije ali za nakup novega priključnega hibridnega vozila (plug-in) ali novega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender).

Poleg tega pričakujemo, da se bo država Slovenija odločila slediti zgledu nekaterih evropskih držav in spodbujati nakup okolju prijaznih električnih vozil z ustreznimi davčnimi olajšavami/spodbudami.

Kakšno je stanje na področju infrastrukture (električne polnilnice)?

Glede na število električnih vozil v prometu in velikosti države je pokritost s polnilnicami za električna vozila v Sloveniji dobra. Ob pripravah na prihod na slovenski trg vodilnih blagovnih znamk so strokovnjaki matičnih tovarn opravili testiranja in slovenskim strokovnjakom svetovali, kako posodobiti polnilno infrastrukturo. Tako je sedaj ta v dobršnem delu v skladu z najstrožjimi merili za najsodobnejša električna vozila. Poleg omrežja CEGC je naša država zarisana tudi na zemljevid super hitrih polnilnic za avtomobile znamke Tesla Motors. Zadovoljivo je tudi obstoječe omrežje 22 kW polnilnic za sorazmerno hitro trifazno polnjenje preko standardiziranega priključka Type 2 za avtomobili.

Zakaj naj bi posamezniki kupili električni avtomobil? Kaj to pomeni zanje in kaj vse večji nakup električnih vozil pomeni za državo?

Razlogov za nakup je seveda več. Gre za osebno odločitev nekoga, ki želi v okolju, kjer živi, oziroma ga obišče in si ga deli z drugimi, voziti vozilo brez hrupa in brez izpustov. Vsekakor ne gre spregledati pozitivne izkušnje v vožnji z električnim vozilom. Veliko šteje tudi ozaveščenost ter osebno prepričanje in odgovoren odnos do okoljskih, klimatskih ter težav povezanih z energetsko neodvisnostjo in ohranjanjem virov. Glede na okoliščine uporabe in vrste vozila lahko že danes posameznik doseže tudi finančne prihranke z uporabo električnega vozila. Prav tako zadnji podatki iz najnovejše raziskave družbe SODO kaže na to, da lahko že danes podjetja z električnim voznim parkom veliko prihranijo saj je v povprečju kar 83 % službenih poti v razdalji od 51 do150 km.

Pomen za državo gre vsekakor prikazati na praktičnem primeru.

Praktičen primer:

Če uporabnik avtomobila na leto prevozi 30.000 kilometrov, ob povprečni porabi goriva sedem litrov na 100 km, porabi za to 21 GWh energije. V enem litru goriva je namreč 10 kWh energije. Za enak obseg voženj z električnim vozilom, ob upoštevanju sorazmerno velike porabe energije v vsakdanjem prometu, na primer 20 kWh/100 km, pa znaša letna poraba energije za mobilnost le 6 GWh. Prihranek je torej izjemen!

Ob tem znaša povprečen, neposreden izpust CO2 avtomobila s porabo 7l/100 km, okrog 180 g CO2/km. Posreden izpust električnega avtomobila, ob upoštevanju tretjinskega deleža elektrike z ogljičnim odtisom v slovenskem omrežju pa znaša ob navedeni porabi energije manj kot 60 g CO2/km. Če uporabnik polni avtomobil na primer na polnilnicah Elektro Ljubljana, ki zagotavlja zanje samo elektriko iz obnovljivih virov, je izpust CO2 ničeln. Toliko bolj, če polni baterije električnega avtomobila s pomočjo sončne elektrarne na domači strehi. Za doseganje okoljskih, klimatskih in ciljev povezanih z zagotavljanjem energetske neodvisnosti, je torej elektromobilnost za državo izjemnega pomena.

Kam se lahko posamezniki obrnejo po neodvisen nasvet pri nakupu električnega avtomobila? Jim lahko pri tem pomagajo morda tudi energetski svetovalci mreže ENSVET?

Po definiciji bi morali tudi svetovalci mreže ENSVET posameznikom zagotavljati nasvete povezane z elektromobilnostjo. Povprečno slovensko gospodinjstvo na letni ravni za bivanje porabi približno 16 GWh energije, za mobilnost, če prevozi 30.000 km, ob povprečni porabi avtomobile 7 litrov goriva na 100 km 21 GWh energije. Z zamenjavo klasičnega avtomobila z električnim lahko tako doseže energetski prihranek v višini, ki je blizu celotne energije porabljene za bivanje na letni ravni. Vendar je področje elektromobilnosti novo in resnično kompleksno.

Zato se lahko posamezniki obrnejo tudi na klube uporabnikov električnih vozil, kot je na primer Društvo za električna vozila Slovenije. Kot izjemno kompetentna in zmožna celostnega nasveta za električne avtomobile pa se je takoj po ustanovitve junija letos izkazala Sekcija trajnostne mobilnosti CER, pri Centru energetskih rešitev v ljubljanskem BTC. V sekciji so namreč združeni vsi deležniki elektromobilnosti v Sloveniji, ki zagotavljajo verigo znanja od bazičnih raziskav, industrijskih kompetenc, ponudbe električnih vozil, rešitev polnilne infrastrukture ter dobaviteljev energije, ob pomoči strokovnjakov merilnih tehnologij in vrhunskih komponent. Zato je Sekcija trajnostna mobilnost CER izjemna pri zagotavljanju pravšnjih odgovorov o električni mobilnosti. Njeni člani iz znanstveno akademske sfere in slovenske industrije sestavnih delov za globalno avtomobilsko industrijo, ki je do različnih pogonskih tehnologij nevtralna, saj izdeluje sestavne dele za vse vrste pogonov, zagotavljajo nepristranskost in nevtralnost nasvetov.

Kakšne trende pričakujete v naslednjem desetletju?

Cilji države in širše EU do leta 2020 in 2030 so jasni. Toliko bolj je jasno s katerimi okoljskimi, klimatskimi ter težavami povezanimi z energetsko neodvisnostjo in ohranjanjem virov se srečujemo tako na lokalni, kot na globalni ravni. Še vedno ostaja najširši možen konsenz, da je doseganje teh ciljev mogoče le z dekarbonizacijo. Pri nas se porabi kar 40 odstotkov energije v prometu. Zato je elektromobilnost eden najpomembnejših, če ne najpomembnejše sredstvo za dekarbonizacijo prometa in tudi najbolj učinkovita. Smer nadaljnjega razvoja je določena, je pa veliko odvisno od nadaljnjega razvoja tehnologij, trga, cenovnih politik in geopolitičnega dogajanja. Poti nazaj ni več! Jasno pa je, da nas do cilja ne bodo pripeljala samo električna vozila. Vse več bo tudi digitalizacije, inteligentnih sistemov vodenja prometa in sistemov komuniciranja med vozili ter vozili in infrastrukturo. Zagotavljanje učinkovitosti prometa in z njo energetske učinkovitosti v prometu, postaja tako vse bolj kompleksno in zahtevno. Elektromobilnost pa je le del tega, ki pa ponuja številne odgovore na najbolj pereče težave povezane s prometom in kakovostjo bivanja. Toliko bolj z ohranjanjem virov in zagotavljanjem sonaravnosti.

Zakaj naj se posameznik odloči za nakup električnega vozila?

Praktičen primer:

Če uporabnik avtomobila na leto prevozi 30.000 kilometrov, ob povprečni porabi goriva sedem litrov na 100 km, porabi za to 21 GWh energije. V enem litru goriva je namreč 10 kWh energije. Za enak obseg voženj z električnim vozilom, ob upoštevanju sorazmerno velike porabe energije v vsakdanjem prometu, na primer 20 kWh/100 km, pa znaša letna poraba energije za mobilnost le 6 GWh. Prihranek je torej izjemen!

Ob tem znaša povprečen, neposreden izpust CO2 avtomobila s porabo 7l/100 km, okrog 180 g CO2/km. Posreden izpust električnega avtomobila, ob upoštevanju tretjinskega deleža elektrike z ogljičnim odtisom v slovenskem omrežju pa znaša ob navedeni porabi energije manj kot 60 g CO2/km. Če uporabnik polni avtomobil na primer na polnilnicah Elektro Ljubljana, ki zagotavlja zanje samo elektriko iz obnovljivih virov, je izpust CO2 ničeln. Toliko bolj, če polni baterije električnega avtomobila s pomočjo sončne elektrarne na domači strehi. Za doseganje okoljskih, klimatskih in ciljev povezanih z zagotavljanjem energetske neodvisnosti, je torej elektromobilnost za državo izjemnega pomena.

Ali bo električno vozilo ostalo drugo vozilo v družini?

To bo predvsem odvisno od povpraševanja in posledičnega zagona masovne proizvodnje. Vsekakor pa že danes lahko rečemo, da je lahko električno vozilo pomemben dejavnik pri optimizaciji stroškov predvsem v podjetjih, katerih dejavnost vključuje veliko službenih poti.

Kaj pomeni AC, DC ?

AC oz. DC so oznake za različne načine polnjenja električnih avtomobilov. To so v bistvu pomnilni vmesniki. AC omrežje je lahko enofazno ali trifazno. Lahko je s standardnim priključkom ali s priključkom s pilotno funkcijo. AC enofazno polnjenje je počasno (traja tudi do 8 ur, priporočljivo za domačo uporabo v nočnem času), trifazno AC polnjenje je hitrejše (napolni se v nekaj urah). DC je omrežje s pilotno funkcijo (omogoča komunikacijo z vozilom) in omogoča hitro polnjenje.