SODO pridobil soglasje Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za infrastrukturo

Objavljeno: 7. 1. 2021
in Aktualno, Medijsko središče

~ SPOROČILO ZA JAVNOST~

 Družbi SODO v roku enega meseca dve soglasji k pomembnima dokumentoma: SONDSEE in Razvojnemu načrtu DS za obdobje od leta 2021 do leta 2030

SODO pridobil soglasje Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za infrastrukturo

 Konične obremenitve – ključni dejavnik razvoja energetske infrastrukture v 2021-2030, potrebna bodo tudi vlaganja v uvajanje naprednih tehnoloških rešitev – aktivnih elementov omrežja

 (Maribor, 7. januar 2021) Družba SODO je slovensko javnost obvestila, da je pridobila dva pomembna soglasja, ki bosta podlaga za nadaljnje delo družbe in sicer soglasji k pomembnima dokumentoma: Sistemskim obratovalnim navodilom za distribucijsko omrežje električne energije (SONDSEE) in Razvojnemu načrtu distribucijskega sistema za obdobje od leta 2021 do leta 2030.  Družba SODO  je namreč od Ministrstva za infrastrukturo, ki ga zastopa minister Jernej Vrtovec, prejela soglasje na Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji od leta 2021 do leta 2030. Ta razvojni načrt, ki ga je SODO izdelal v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji, je usklajen z razvojnim načrtom prenosnega sistema električne energije, ki je v pristojnosti sistemskega operaterja, družbe ELES d. o. o. Še prej, že decembra 2020, pa je svoje soglasje k SONDSEE podala Vlada RS. Energetski zakon v 144. členu določa, da sistemska obratovalna navodila za posamezen prenosni ali distribucijski sistem izda po javnem pooblastilu elektrooperater, ki na tem sistemu izvaja dejavnost operaterja, in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pred njihovo objavo mora pridobiti soglasje Agencije za energijo in vlade.

Na slovenskem elektrodistribucijskem sistemu izvaja nalogo distribucijskega operaterja družba Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo  d. o. o. (SODO). SODO je izdelal Sistemska obratovalna navodila distribucijski sistem električne energije v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji in jih predložil Agenciji za energijo, ki je 22. oktobra 2020 podala soglasje za uveljavitev tega, za slovensko energetiko zelo pomembnega dokumenta. Navodila izpolnjujejo vse zakonske, kot tudi postopkovne zahteve in podrobno vsebinsko urejajo vsa področja, za katera je zadolžen distribucijski operater, zato  je nanje podala svoje soglasje tudi Vlada Republike Slovenije.

Mag. Stanislav Vojsk, direktor družbe SODO, je pojasnil, da »najpomembnejši dejavnik pri načrtovanju razvoja infrastrukture električnih omrežij predstavlja konična obremenitev, ki iz vidika načrtovanja presega pomen obsega porabe energije. Zavedati se moramo, da ima razvoj koničnih obremenitev kratkoročno drugačno dinamiko kot razvoj odjema energije. Zato so napovedi za naslednje obdobje podane v smislu rasti koničnih obremenitev, kar bo t.i. energijski prehod še pospešil. Še večje konične obremenitve bo povzročila množična elektrifikacija prometa in uporaba električne energije za ogrevanje. To pomeni intenzivna vlaganja na področju investicij v distribucijsko omrežje in vlaganja na področju aktivnega upravljanja omrežja, v napredne tehnološke rešitve, z osnovnim namenom obvladovanja porabe in proizvodnje električne energije ter nudenja novih storitev za uporabnike distribucijskega sistema.«

Ta razvojni načrt je dostopen na našem spletnem naslovu: https://www.sodo.si/sl/o-omrezju/razvoj/nacrt-razvoja


Bistveni poudarki razvojnega načrta DS za obdobje od leta 2021 do leta 2030:

  • Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije za obdobje 2021 do 2030 opredeljuje vlaganja v distribucijski sistem v višini 4.211,6 milijona evrov, pri čemer so vključene novogradnje v deležu več kot 62 % vseh predvidenih sredstev, za rekonstrukcije pa je namenjenih 34 % vseh sredstev. Pri tem je potrebno poudariti, da so rekonstrukcije v veliki meri namenjene tudi povečevanju zmogljivosti infrastrukture, torej ne gre samo za preprosto nadomestitev obstoječega z novim. Ostale 4 odstotke vrednosti naložb predstavljajo naložbe v projektno dokumentacijo in odkup infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje GJS DO.
  • Uporabljeni so enotni kriteriji in postopki načrtovanja razvoja omrežja s ciljem, da bi zagotovili homogeno strukturo omrežja in primerljivo kakovost oskrbe z električno energijo na celotnem območju Slovenije. Na ta način sledimo osnovnemu namenu razvojnega načrta, ki zahteva z ustreznimi naložbami in drugimi ukrepi zagotoviti dolgoročno zanesljivo, varno in učinkovito delovanje elektrodistribucijskega sistema na celotnem območju države. S tem zagotavljamo poenoten koncept razvoja distribucijskega omrežja na celotnem distribucijskem območju Republike Slovenije.
  • Elektroenergetski sistem je v zadnjih dveh desetletjih soočen z velikimi izzivi, ki so posledica predvsem masovne integracije razpršenih obnovljivih virov, novih načinov rabe električne energije – elektrifikacija ogrevanja s toplotnimi črpalkami in elektrifikacija osebne mobilnosti, ter uvajanje panevropskega trga z električno energijo. Vsi ti dejavniki vsekakor močno vplivajo na delovanje in razvoj celotnega elektroenergetskega sistema, tako na distribucijskem in prenosnem nivoju, kot tudi na trgu z električno energijo in v segmentu proizvodnje električne energije. Operaterji distribucijskih sistemov povsod v EU se zaradi hitrega prirasta obremenitev, kot posledica vedno večje penetracije toplotnih črpalk, samooskrbnih elektrarn, e-mobilnosti in splošnega porasta obremenitev soočajo s problemom določanja zadostnosti trenutnega omrežja za obratovanje ali vključevanje novega odjema, proizvodnje in novih aktivnih elementov v že zgrajeno omrežje, saj le to ni bilo načrtovano za tako visoke letne priraste moči.
  • Zato ta razvojni načrt poleg vlaganj v primarno infrastrukturo opredeljuje tudi vlaganja in ukrepe na področju uvajanja naprednih tehnoloških rešitev – aktivnih elementov omrežja. Med aktivne elemente omrežja lahko, poleg ustrezno vodenih naprav za proizvodnjo, shranjevanje in rabo energije, uvrstimo tudi transformatorje s spremenljivo prestavo med SN in NN omrežjem, ki lahko samodejno vzdržujejo napetostni profil v NN omrežju, in zaščitne in stikalne elemente. Stikalni elementi omogočajo sprotno spreminjanje konfiguracije omrežja, s ciljem preprečevanja preobremenitev, zagotavljanja ustreznih napetostnih profilov in zmanjševanja izgub, nastavitve parametrov posameznih zaščitnih elementov, kot tudi sistema zaščit kot celote, pa se morajo sproti prilagajati trenutnemu stanju stikalnih elementov in s tem trenutni konfiguraciji omrežja.
  • Aktivni uporabniki omrežja in drugi aktivni elementi omrežja lahko bistveno vplivajo na koncept načrtovanja in obratovanja omrežja. Z uporabo takšnega pristopa je mogoče razširiti meje sprejemljivega delovanja omrežja z aktivnimi elementi glede na meje delovanja obstoječih omrežij s pasivnimi elementi. Trenutni koncept načrtovanja in obratovanja omrežij ne upošteva potenciala, ki jih ponujajo aktivni uporabniki omrežja in z njimi povezane storitve prožnosti. Pri tem se lahko izkaže, da pri obstoječem konceptu načrtovanja in obratovanja omrežja, ki temelji predvsem na pasivnih uporabnikih omrežja, storitve prožnosti niso potrebne, ali pa so smiselne le v zelo omejenem obsegu. To se lahko spremeni, če celoten koncept načrtovanja in obratovanja omrežja upošteva možnosti, ki jih ponujajo aktivni elementi omrežja in aktivni uporabniki omrežja, ki prav tako vsebujejo krmiljene vire, hranilnike in porabnike energije. Z izkoriščanjem vseh možnosti, ki jih ponujajo omenjeni aktivni elementi in aktivni uporabniki omrežja, bi bilo mogoče dovoliti obratovanje SN in NN omrežij tudi bistveno bližje še dovoljenim napetostnim omejitvam. To pa načeloma pomeni, da bi v obstoječa omrežja lahko priključili več aktivnih virov in aktivnih porabnikov energije, ki vsi sodelujejo pri delovanju omrežja. Pri tem bo treba poskrbeti, da se bodo ti aktivni odjemalci iz pasivnih uporabnikov omrežja, na katere ni mogoče vplivati, spremenili v aktivne uporabnike, na katere je mogoče vplivati in lahko aktivno sodelujejo pri obratovanju distribucijskih omrežij in posredno tudi elektroenergetskega sistema v celoti. Le takšni aktivni uporabniki omrežja se bodo lahko vključili v izvajanje storitev prožnosti, s katerimi bodo lahko pomagali zagotavljati ustrezno obratovanje omrežja. Pogoj za takšno delovanje pa je avtomatizacija in avtonomna odločitvena logika aktivnih uporabnikov omrežja, ki ne bo zahtevala posredovanja človeka. Aktivni uporabniki omrežja lahko z ustreznim vodenjem svojih naprav in sistemov za proizvodnjo, shranjevanje in rabo energije preprečujejo preobremenitve.
  • Pri reševanju problemov v obstoječih omrežjih se torej pojavlja temeljno vprašanje, v katerih primerih je smiselno uporabiti rešitve, ki temeljijo na storitvah prožnosti in aktivnih elementih in uporabnikih sistema, in kdaj je smiselno uporabiti klasični pristop ter razširitev sistema. Odgovore na to vprašanje je mogoče dobiti ob upoštevanju potreb uporabnikov sistema in ekonomskega ovrednotenja posameznih rešitev. Potrebno je torej oblikovati kriterije in metodologijo za vrednotenje ukrepov, ki bodo podpora odločanju, kdaj pri reševanju energetskih razmer v distribucijskih sistemih uporabiti instrument prožnosti in napredne tehnološke rešitve v smislu aktivnih elementov sistema ter uporabnikov sistema in kdaj izvesti klasično razširitev omrežja. Z ustreznimi metodami je potrebno definirati in ekonomsko utemeljiti, katere tehnološke izboljšave v distribucijskem omrežju so stroškovno učinkovite oz. ekonomsko upravičene, s čimer dosežemo tudi povečanje energetske učinkovitosti distribucijskega sistema.
  • Pričujoči razvojni načrt je tako izdelan na podlagi novih spoznanj, usmeritev nacionalne in evropske energetske politike in predstavlja nadaljevanje izvajanja razvojnega načrta za obdobje od leta 2019 do 2028. Pri tem poudarjamo, da je v skladu z zakonodajo osnovno izhodišče za izdelavo tega razvojnega načrta Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), ki ga je 27. februarja 2020 sprejela Vlada Republike Slovenije, in ki je bil tudi predložen Evropski komisiji, skladno z Uredbo EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Prav tako je upoštevan dosedanji porast koničnih obremenitev in porabe električne energije ter prognoza za prihodnje desetletno obdobje in naprej. Prav tako je upoštevano stanje naprav in opreme, dosežena in zahtevana raven kakovosti oskrbe (minimalni standardi kakovosti) in časovni zamiki pri umeščanju objektov v prostor. Glede na naraščanje vključevanja in obratovanja razpršenih virov električne energije ter energijski prehod so v tem razvojnem načrtu predlagani tudi ukrepi in opredeljena nekatera nujna vlaganja, s katerimi bomo omogočili doseganje ciljev v NEPN. Da bo lahko elektroenergetski sistem kos novim izzivom, ki jih je Republika Slovenija zapisala v NEPN – gre predvsem za integracije obnovljivih razpršenih virov, toplotnih črpalk in električnih vozil, bodo v prihodnem obdobju potrebne velike investicije. Še posebej je na udaru distribucijsko omrežje, kjer bi predviden obseg razpršene proizvodnje in novih načinov rabe električne energije po sedanjih kriterijih dolgoročnega načrtovanja zahteval praktično zamenjavo večine nizko-napetostnega omrežja in obsežno nadgradnjo srednje-napetostnega omrežja. To poleg zelo velikih investicijskih stroškov pomeni tudi velik časovni in kadrovski pritisk. Na tem mestu izpostavljamo tudi, da bo za fizično realizacijo v tem načrtu zastavljenih ukrepov potrebno zagotoviti obsežne začasne kadrovske vire in deloma usposobiti ali prerazporediti obstoječ kader v elektrodistribuciji. Pri tem je treba vzeti v obzir tako ekonomsko vrednotenje, kot zakonodajni oziroma regulatorni okvir.
  • Razpršeni proizvodni viri ne zmanjšujejo celotnega obsega porabe električne energije končnih odjemalcev. Končna poraba je lahko tudi večja, lahko pa se v določenih obdobjih zmanjšujejo pretoki energije po sistemu. Ker za načrtovanje sistema ni odločilna energija, temveč konična obremenitev in ker je del proizvodnje razpršenih virov naključnega značaja in praviloma ne sovpada z največjimi bremeni v sistemu, lahko ob večji končni porabi energije zaradi razpršenih virov pričakujemo večje konične obremenitve sistema. Še večje konične obremenitve bo povzročila množična elektrifikacija prometa in uporaba električne energije za ogrevanje.
  • Pri načrtovanju razvoja infrastrukture električnih omrežij je konična obremenitev najpomembnejši dejavnik in presega pomen obsega porabe energije. Razvoj koničnih obremenitev ima kratkoročno drugačno dinamiko kot razvoj odjema energije. Zato so napovedi za naslednje obdobje v smislu rasti koničnih obremenitev, kar bo t.i. energijski prehod še pospešil. To pomeni intenzivna vlaganja na področju investicij v distribucijsko omrežje in vlaganja na področju aktivnega upravljanja omrežja, z osnovnim namenom obvladovanja porabe in proizvodnje električne energije.
  • Realizacija tega razvojnega načrta bo v največji meri odvisna od zmožnosti zagotovitve finančnih sredstev. Zaradi omejitev pri zagotavljanju finančnih virov pri nosilcih izvajanja gospodarske javne službe distribucijski operater je velik del načrtovanih sredstev predvidenih iz naslova evropskih sredstev ali drugih sredstev iz proračuna RS. Ocenjujemo, da je z lastnimi sredstvi (amortizacija, donos in druga lastna sredstva) možno zagotoviti finančna sredstva v višini 833 milijonov evrov, z dolgoročnim zadolževanjem pa še dodatnih 640 mio EUR, kar znese skupaj 1,473 milijarde evrov oz. 34 odstotkov vseh načrtovanih virov.
  • Razmerje med lastnimi sredstvi in sredstvi dolžniškega kapitala trenutno znaša 57/43. V strukturi vseh načrtovanih sredstev znaša delež lastnih sredstev 20 odstotkov in delež dolžniškega kapitala 15 odstotkov. Dodatno zadolževanje EDP bi onemogočilo izpolnjevanje pričakovanj oziroma priporočil SDH, kot tudi ogrozilo izpolnjevanje finančnih zavez po pogodbah, sklenjenih za dolgoročno posojilo z EIB, zato bo potrebno poiskati še dodatne vire za zagotovitev financiranja, ki so v tem RN načrtovani kot sredstva EU. Za realizacijo načrtovanih naložb v RN predstavljajo sredstva EU najvišjo postavko v višini 2,736 milijarde evrov, kar predstavlja 65 odstotkov vseh načrtovanih virov. Glede na dinamiko vlaganj se delež sredstev EU z leti povečuje.
  • Precejšnja dotrajanost omrežja in nekaterih ključnih elementov, ranljivost omrežja ob naravnih ujmah, zahteve po uvajanju novih tehnologij, nudenje novih storitev za uporabnike, digitalizacija distribucijskega sistema, uvedba sistema naprednega merjenja, priključevanje razpršenih virov, priključevanje polnilnic za električna vozila in priključevanje toplotnih črpalk, so dejavniki, ki bodo v največji meri vplivali na delovanje distribucijskega operaterja in pogodbene izvajalce nalog DO v naslednjem desetletnem obdobju. Neizogibno dejstvo energijskega prehoda je potreba po zagotavljanju ustreznih kapacitet v elektrodistribucijskem omrežju. To lahko dosežemo le z ustrezno širitvijo in krepitvijo le tega. Medtem pa bodo vlaganja v napredne tehnologije in inovativne rešitve pripomogle k temu, da bo vpliv energijskega prehoda na distribucijsko omrežje bolj vzdržen. Uspešnost bo odvisna od sposobnosti prilagajanja, obvladovanja razvoja, zagotovljenih finančnih sredstev in jasno postavljenih ciljev energetske in okolijske politike v državi.
  • Zavedamo se, da se razvoj nikoli ne ustavi, in da so vedno možne in potrebne izboljšave in optimizacije. Tehnološko gledano, so znane rešitve na področju aktivnih omrežij tudi realno izvedljive, vendar je vprašanje, ali so v posameznih primerih tudi ekonomsko upravičene. Zato je potrebno izdelati model vrednotenja stroškov in koristi za posamezne primere in potem sprejeti odločitev o implementaciji. Pri vrednotenju rešitev pa moramo imeti v mislih predvsem koristi za uporabnike sistema, distribucijsko omrežje in vplive na okolje. Zato bo potrebno skozi raziskovalne in pilotne projekte v prihodnjih desetih letih rešitve tudi implementirati v stalno uporabo in izvajanje. Z njimi bomo odgovorili na ključne izzive, ki jih prinaša rastoča proizvodnja električne energije iz razpršenih obnovljivih virov energije, ki je manj stabilna, oddaljena od centrov odjema in decentralizirana. Rastoč delež te volatilne proizvodnje pa zahteva tudi več povezovanja in sodelovanja med sistemskim operaterjem, distribucijskim operaterjem, aktivnimi odjemalci, agregatorji in ponudniki prožnosti. Distribucijski operater mora namreč tudi v teh spremenjenih pogojih v prvi vrsti poskrbeti za kakovostno oskrbo z električno energijo.
Spletna stran uporablja piškotke za personalizacijo in analizo prometa.